Vprašanja in odgovori
Zbrali smo nekaj najpogostejših vprašanj, ki se pojavljajo ob izvajanju projekta. Preverite, kako bodo ukrepi vplivali na vaše okolje in vsakdanje življenje ter kako lahko spremljate potek projekta.
Cilj projekta je zmanjšati poplavno ogroženost ob vodotokih Meža in Mislinja, predvsem na območjih pomembnega vpliva poplav (OPVP).
Glavni protipoplavni ukrepi vključujejo gradnjo suhega zadrževalnika Poljana v občini Prevalje ter izvedbo protipoplavnih ureditev na območju mesta Mežice, Otiškega Vrha, Mislinje in v središču Slovenj Gradca. Z ukrepi se bo izboljšala pretočnost vodotokov.
Projekt zajema območja občin Mežica, Prevalje, Dravograd in Mestne občine Slovenj Gradec, ki so opredeljena kot območja pomembnega vpliva poplav (OPVP).
Izvedeni ukrepi bodo zmanjšali možnost poplavnih škod ter zaščitili stanovanjske in gospodarske objekte ter javno infrastrukturo. Projekt prinaša dolgoročne koristi za prebivalce, gospodarstvo in naravno okolje.
Projekt poteka v obdobju 2022–2027. Pripravljalne aktivnosti so se začele leta 2022. Dva ukrepa sta že izvedena, eden je v fazi gradnje. Dokončanje vseh ukrepov je predvideno do konca leta 2027.
Izvajalec projekta je Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV). Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Republika Slovenija iz državnega proračuna in Sklada za vode.
Skupna višina javnih sredstev, namenjenih za izvedbo operacije znaša 38.607.739,94 EUR. Prispevek na programskem območju Kohezijska regija Vzhodna Slovenija znaša 37.567.739,94 EUR, od tega podpora Evropske unije 31.932.578,95 EUR (85 %), nacionalni javni prispevek iz državnega proračuna 5.635.160,99 EUR (15 %), ostalo so drugi javni viri državnega proračuna.
Gre za tehnični izraz, ki pomeni, da so ukrepi načrtovani tako, da območje prenese poplavni dogodek, ki se statistično pojavi enkrat na sto let.
Načrtovani ukrepi so zasnovani s ciljem čim večjega ohranjanja obstoječih poplavnih površin, kjer to dopušča prostor, ter zadrževanja poplavnih valov na samem porečju vodotoka. V preteklosti so se ureditve vodotokov izvajale predvsem z namenom čim hitrejšega odtoka poplavnih vod dolvodno, danes pa se z ureditvami stremi k sonaravnim rešitvam, ki prispevajo tako k zmanjšanju poplavne ogroženosti kot tudi k izboljšanju kakovosti urbanega okolja in povečanju biodiverzitete vodnega ter obvodnega prostora.
