Na predvečer Mišičevega vodarskega dne o rešitvah na področju urejanja in varovanja voda

Projektna pisarna Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) iz Maribora, Vodnogospodarski biro Maribor (VGP Maribor) in Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj (VGP Drava Ptuj) so združili moči in organizirali okroglo mizo, na kateri so se jim pridružili strokovnjaki s področja vodarstva iz vse Slovenije. Na predvečer jubilejnega, 30. Mišičevega vodarskega dne v Vodnem stolpu Maribor, so zbrani sprejeli sklepe na temo načrtovanja, upravljanja in vzdrževanja voda v prihodnjih letih.

Mišičev vodarski dan je že tradicionalno srečanje slovenskih vodarjev, kjer vsi, ki se ukvarjajo z upravljanjem, urejanjem in varovanjem voda oziroma jih ta dejavnost zanima, razpravljajo o aktualnih tematikah. Letos so strokovnjaki s področja vodarstva na pobudo projektne skupine mariborske projektne pisarne DRSV, v sodelovanju z VGP Maribor in VGP Drava Ptuj, o perečih temah spregovorili že večer prej.

Na okrogli mizi, ki sta jo moderirala prof. dr. Franci Steinman in mag. Tanja Kocjan Stjepanovič, so se zbrali gostje, ki se ukvarjajo s področjem okolja, kmetijstva, varstva narave, ribištva, energetike in vodarstva. Med drugim so se nam pridružili predstavniki Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, DRSV, Univerze v Ljubljani in Beogradu, vodnogospodarskih podjetij iz vse Slovenije, Zavoda RS za varstvo narave, Kmetijsko gozdarske zbornice, Zavoda za ribištvo idr.

Zbrane strokovnjake so skozi področja s svojimi izhodišči vodili

• mag. Smilijan Juvan, VGB Maribor, ki je spregovoril o usklajenosti različnih resorjev pri načrtovanju vodarskih posegov v prostor,
   
• mag. Suzana Stražar, direktorica Urada za upravljanje z vodami DRSV, s predstavitvijo strateškega načrtovanja upravljanja z vodami in
   
• Borut Roškar, VGP Drava Ptuj, z razmislekom o koncesijah za vzdrževanje vodotokov.

Ob koncu so bili sprejeti naslednji sklepi:

Usklajenost različnih resorjev pri načrtovanju vodarskih posegov v prostor

• Poplavna ogroženost in ogroženost virov pitne vode je pogosto posledica neustrezne rabe prostora.
• Ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti morajo biti medsektorsko strokovno usklajeni (kmetijstvo, varstvo narave …).
• Raba poplavnega prostora naj se prilagaja vodnemu režimu in ohranjanju vodnih ekosistemov.

Strateško načrtovanje upravljanja voda

• Potrebno je pripraviti ustrezne kratkoročne in dolgoročne podrobne načrte upravljanja z vodami za posamezna porečja.
• Uvesti moramo prostorski režim »trajno varovanih razlivnih površin« in ga ustrezno zavarovati.
• Razviti moramo procese, kako omiliti tveganja zaradi poplav in suš.
• Določiti moramo strateške usmeritve o samooskrbni sposobnosti države ter bolje poskrbeti za področje preventive in varovanja virov pitne vode.
• Zagotoviti je potrebno zadostna sredstva za vzdrževanje in upravljanje voda, nadaljevati z ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti v Sloveniji in intenzivirati investicije na tem področju.

Koncesije za vzdrževanje vodotokov

• Letni programi GJS urejanja voda naj se sprejmejo skladno z zahtevo, ki izhaja iz podpisanih koncesijskih pogodb v mesecu novembru/decembru predhodnega leta v znanem obsegu finančnih sredstev. Le tako bo možno pravočasno in ob upoštevanju zakonskih zahtev realizirati celoten obseg ukrepov, ki izhajajo iz Letnega programa GJS.
• Sredstva za izvajanje GJS urejanja naj se zagotovijo v obsegu 25 milijonov evrov za celotno območje RS.
• V izogib situacijam, ko zaradi danosti na terenu in drugih pogojev izvedba sanacijskih ukrepov ni možna v  tekočem proračunskem letu, naj se financiranje izvede na način, ki bo omogočal prenos finančnih sredstev v naslednje obračunsko obdobje (npr. vodni sklad …).

Uspešen in produktiven večer se je zaključil ob sproščenem pogovoru v pritličju skoraj 500 let starega stolpa na obrežju Drave.